TEMATSKI SKLOPI

Tematski sklopi so bili skrbno izbrani na podlagi ugotovitev naših evalvacij, poročil nosilcev projektov in samih udeležencev pa tudi iz številnih pogovorov, srečanj, obiskov z izvajalci in soustvarjalci mednarodnih projektov. Vsak tematski sklop pomeni prostor, ki nudi čas, da si udeleženci izmenjajo zgodbe. Mi številne zgodbe že poznamo, saj smo v tesnem stiku z našimi projekti. Širši, splošni in strokovni, javnosti ostajajo skrite in nepoznane. So pa to tiste prave zgodbe, katerim prisluhnemo in jih posrkamo z vsemi čutili. Srčne, posebne in osebne. So zgodbe, zaradi katerih se spreminja človek, institucija in širši prostor. Vse se začne in konča s človekom in učitelj, s svojim delovanjem vpliva na razvoj vseh ravni, ki smo jih želeli nasloviti.

OKROGLA MIZA

Okrogla miza letošnje valorizacijske konference s strokovnimi, srčnimi, vrhunskimi sogovorniki nam je pustila velik pečat.

Kakšen naj bo učitelj 21. stoletja? Takšen, da najprej goji srčen odnos do učenca, otroka, dijaka, študenta ali odraslega v izobraževanju. Odnos, v katerem skupaj z učečo se osebo ustvarjata izobraževanje. Na način, ki je prilagojen posamezniku. Predpogoj pri tem je, da ima učitelj (tu mislimo učitelja v najširšem smislu – od vrtca do organizacije za izobraževanje odraslih) avtonomijo, spoštovanje in zaupanje vseh deležnikov, ki v vzgoji in izobraževanju sodelujejo. Namesto da se pritiska na stroko, bi bilo treba razmisliti o organizaciji in načinu izvajanja, stroko pa prepustiti ‘poučevalcem’.

Učitelj je človek, ki je spoštljiv in odgovoren zaveznik učencev, učenec pa je ekspert iz izkušenj. Učiteljeva ključna naloga je, da se pridruži učencu s srcem in vzpostavi odnos, ki vsakemu omogoča napredovanje po njegovi lastni poti z njemu prilagojeno hitrostjo.

Danes je velika težava tudi to, da ne živimo v sedanjosti; vrtec je priprava na šolo, osnovna šola je priprava na srednjo šolo in celotna srednja šola je priprava na maturo. Vedno znova je izobraževalni proces v prihodnosti, redko v sedanjosti, zato so učeči se oropani tega trenutka. Prav je, da se vrnemo vanj, spoštujemo otroštvo in da so otroci otroci, da so dijaki le dijaki in da so študenti zgolj študenti tistega letnika in ne bodoči zaposleni.

Takšne so bile želje vseh, tako tistih, ki so na okrogli mizi predstavljali učitelje, kot tistih, ki so predstavljali učeče se. Vrnimo torej učiteljem nazaj spoštovanje in zaupanje, živimo in učimo se v sedanjosti in gojimo tisto srčnost in odnos, ki še vedno obstaja, morda je le skrit pod kopico vseh ostalih zahtev in pritiskov.
Šola naj bo od vseh, varen prostor možnosti in priložnosti.

1. OSEBNI RAZVOJ mod. Urška Šraj in Ana Stanovnik Perčič

Poročilo s tematskega sklopa

V tem tematskem sklopu, ki sta ga moderirali Urška Šraj in Ana Stanovnik Perčič, so delili zgodbe, povezane z osebno rastjo in razvojem učiteljev, kot posledica mednarodnega sodelovanja, mobilnosti, projektov, delovnih skupin idr.

Ko govorimo o osebnem razvoju človeka, mislimo na spremembe v njegovi strpnosti, odprtosti, posluhu za sočloveka, drugačnega od njega. Govorimo o komunikacijskih veščinah, poslušanju, prilagajanju, lastni notranji motivaciji in še bi lahko naštevali. Saj sami veste, udeleženec mobilnosti, ki preživi nekaj časa v tujini, se vrne drugačen, predvsem osebnostno. Kakšen, boste povedali tudi vi.

Aliana Moscatello iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, Nevenka Mandelj iz OŠ Litija, Polonca Trebše iz Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani in Brigita Kropušek Razinger iz Ljudske univerze Velenje so v tem sklopu pripovedovale svoje zgodbe osebnega razvoja.

2. STROKOVNI RAZVOJ mod. Urška Slapšak in Božidar Grigić

Poročilo s tematskega sklopa

Ta sklop zgodb, skozi katere sta vas vodila Urška Slapšak in Božidar Grigić, je bil posvečen strokovnemu razvoju učitelja, kot posledica mednarodnega projekta, sodelovanja, partnerstva, mobilnosti, študijskega obiska idr. Skoraj ni več projekta mobilnosti, pa tudi partnerstev, ki ne bi poročal o učinkih in spremembah, ki jih je projekt pustil na udeležencih z vidika strokovnega razvoja. Učitelji se vrnejo domov, uvajajo nove metode, krepijo medsebojno sodelovanje, povezanost, skupno delo in razvijajo področje. V svojo učilnico/predavalnico/sobo vnašajo nova znanja in izkušnje, s katerimi spreminjajo in bogatijo svoj predmet. Pri tem sodelujejo tako znotraj kot zunaj lastne institucije. Njihov strokovni razvoj vpliva tudi na tiste, ki sedijo v predavalnici, učilnici, sobi vrtca. Kako, ste zvedeli iz prenekaterih zgodb, ki se tkejo skozi izvedbo projektov.

Marjana Rogel Peršič iz UPI Ljudske univerze Žalec, Gregor Pobežin iz Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Fani Al Mansour iz Strokovno izobraževalnega centra Ljubljana in Katarina Klajn iz OŠ Šenčur so svoje zgodbe strokovnega razvoja delili z vami v tem sklopu.

3. INSTITUCIONALNI RAZVOJ mod. Jelena Štrbac Nemec in Anja Dolžan

Poročilo s tematskega sklopa

Mogoče ne vidno na prvi pogled, dolgoročno sodelovanje v mednarodnih projektih pomembno vpliva tudi na razvoj, rast in spremembe na samih institucijah. Še več, tudi na okolje, v katerem delujejo, na sektor/področje, za katerega izobražujejo in še bi lahko naštevali. Včasih so spremembe tudi sistemske narave. Tematski sklop, ki sta ga skupaj z izbranimi zgodbami moderirali Jelena Štrbac Nemec in Anja Dolžan, je bil namenjen strateškim zgodbam, širšemu pogledu in dolgoročnejšim spremembam.

Mladen Kraljič  iz Univerze v Mariboru, Suzana Plemenitaš iz OŠ Dobje, Karmen Vidmar iz  Gimnazije Idrija in Tina Strnad iz Razvojno izobraževalnega centra Novo mesto so bili v tem sklopu pripovedovalci zgodb, vezanih na njihov institucionalni razvoj.

11. 10. 2018

Grand hotel Union,
Ljubljana